Uredba EU o kriptovalutah je usmerjena v maloprodajo, ZDA ščitijo USD
Ne obstaja veliko področij, na katerih bi bila Evropska unija pred Združenimi državami Amerike. Eno od teh področij pa je regulativni okvir na trgu digitalnih sredstev. Medtem ko ima Evropska unija sprejeto zakonodajo, ki opredeljuje konkurenčne pogoje za skoraj vse vrste kriptoaktiv, so se Združene države doslej zanašale na urejanje le enega segmenta trga digitalnih sredstev. V čem se razlikujeta pristopa obeh gospodarskih velesil h kriptoaktivom?
MiCA določa enoten okvir v EU
Temeljna razlika med pristopom Evropske unije in Združenih držav k urejanju digitalnih sredstev je v tem, kako široko so opredeljena pravila igre. V začetku leta 2025 je Evropska unija že uporabljala enoten sklop pravil v vseh 27 državah članicah. [1]
Uredba EU je znana pod kratico MiCA (včasih tudi MiCAR), kar pomeni Uredba o trgih kriptoaktiv (Markets in Crypto-Assets Regulation). Pomembno je, da MiCA vključuje tudi ureditev stablecoinov, tj. digitalnega denarja/sredstev, ki so vezana na vrednost druge, običajno fiat valute.
Druga značilnost uredbe EU o digitalnih sredstvih je, da je njen cilj zaščita malih vlagateljev oziroma imetnikov kriptoaktiv. MiCA v veliki meri zagotavlja, da se digitalne valute ne smejo izdajati na enotnem trgu EU, če izdajatelj od organov ni pridobil ustreznega dovoljenja. To dovoljenje se izda le, če izdajatelj izpolnjuje pogoje iz pravilnika MiCA.
Izdajatelj ali ponudnik digitalnega premoženja v Evropski uniji tudi po izpolnitvi pogojev MiCA ne bi smel motiti ali ogrožati finančne stabilnosti Unije. V skladu s tem je uredba zasnovana tako, da imajo izdajatelji zelo omejene možnosti, da bi motili stabilnost finančnih trgov EU. [2]
MiCA upošteva tudi inovativno naravo digitalnega premoženja in tehnologij, na katerih deluje. Namen regulacije zato ni ogroziti ali zmanjšati inovacijskega potenciala EU. Če je raven inovacij v primerjavi z ZDA nižja, za to ni kriva ureditev MiCA, temveč drugi strukturni dejavniki (glej na primer Draghijevo poročilo [3]).
ZDA se osredotočajo le na stablecoine
V nasprotju s tem je ureditev v ZDA na področju digitalnega premoženja trenutno zelo ozko usmerjena - konkretno le na stablecoine. Ureditev stablecoinov temelji na zakonu, ki ga je predsednik Donald Trump podpisal 18. julija 2025. Kratica, po kateri je zakon postal znan, je presenetljiva: GENIUS - usmerjanje in vzpostavitev nacionalnih inovacij za ameriške stablecoine. To je prvi večji zvezni zakon, namenjen trgu stablecoinov v ZDA. [4]
Prevladujoče mnenje strokovnjakov je, da je glavni razlog, zakaj je sedanja ameriška administracija izsilila zakon, krepitev prevlade ameriškega dolarja na svetovnih finančnih trgih. Dejstvo, da ureja stablecoine, tj. digitalno premoženje, vezano na ameriški dolar, potrjuje te glasove.
Predvsem glede na to, da so stablecoini v ameriških dolarjih večinoma zavarovani z gotovino in kratkoročnimi ameriškimi zakladnimi menicami/zapisi (U.S. Treasuries), kar povzroča dodatno povpraševanje po javnem dolgu, denominiranem v dolarjih. Zlobni jeziki govorijo celo o strategiji ameriškega kriptomerkantilstva.
Če se bo strategija izkazala za uspešno, bo to verjetno pomenilo nadaljnjo dolarizacijo tretjih držav, tokrat prek kriptovalutnih sredstev. Za Združene države bo takšen razvoj nedvomno ugoden (in zaželen), medtem ko bo za prejemnike stabilnih kovancev, vezanih na ameriški dolar, morda pomenil kršitev monetarne suverenosti in finančne stabilnosti.
Vira:
[2] https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2025/760274/ECTI_STU(2025)760274_EN.pdf
[3] https://commission.europa.eu/topics/eu-competitiveness/draghi-report_en